Hišna imena
Potrebo po raziskavi hišnih imen na področju Ljubljanskega Posavja smo v Kmečki strojni skupnosti Savlje-Kleče, Združenje za vasi Ljubljanskega podeželja v treh vaseh; Savljah, Klečah in na Ježici omenjali že kar nekaj let nazaj – a so nam omejena sredstva v društvu vedno narekovala, da zadevo odložimo.
Hišna imena označujejo domače hiše in pripadajoče posesti ter predvsem ljudi, ki v teh hišah živijo. Domača imena so nastala iz potrebe po lažjem ločevanju domačinov med seboj in so se obdržala kljub menjavi lastnikov in njihovih priimkov. Danes z opuščanjem kmetij in zamiranjem kmečkega načina življenja, predvsem v vaseh Ljubljanskega Posavja, hišna imena izginjajo iz vsakdanjega govora; mnoga imena poznajo le še starejši. Nastala brošura je prilika za mlajšo generacijo, da spozna, uporablja in ohranja hišna imena kot nesnovno kulturno dediščino.
Hišna imena spadajo med zemljepisna imena ter poimenujejo naseljeno ali nenaseljeno hišo s hišno številko v vasi ali delu vasi, ne pa tudi gospodarska poslopja.
Hišna imena so že od nekdaj pomembna za razpoznavanje hiš in ljudi na vasi, saj označujejo najmanjšo naselitveno enoto, to je posest ali bivanjski prostor. Pomembna so bila zlasti v časih, ko še ni bilo zemljiških knjig. Ime se je držalo hiše in posestva, čeprav so se lastniki menjavali. Hišna imena so bila tudi osnova družinskih imen, imen naselij in vasi, zato so dragocen del kulturne dediščine, zgodovine kraja in ljudi.
Stara hišna imena so del identitete slovenskega podeželja. Nekdaj je vsaka hiša nosila staro hišno ime, po katerem so se ljudje med seboj prepoznavali. Gre za edinstven pojav nesnovne kulturne dediščine. Prvi del smo uspešno zaključili, sedaj pa je pred vami še drugi. V njem smo raziskali 30 novih domačij in zbrali dodatne podatke.
Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli prispevali k zbiranju, obdelavi in nastajanju brošure vezane na hišna imena. Ker gre za začetek zbiranja podatkov na območju Mestne občine Ljubljana, računamo, da bo le ta prepoznala pomembnost ohranjanja kulturne dediščine in z objavo razpisov spodbujala društva za prijave k razpisom in tako bistveno pripomogla k ohranjanju dediščine na podeželju MOL.